Poročilo: tiskovna konferenca in predavanja o pasivnih hišah

v četrtek, 25.3.2010, je LEAG predstavil svoje delovanje na redni tedenski tiskovni konference MO Kranj. Po tiskovni konferenci smo ob 12 uri v sejni sobi občine nadaljevali s strokovnimi predavanji.

Na pričetku predavanj je navzoče pozdravil v.d. direktorja Žiga Lebar. Sledili sta predavanji mag. Miha Praznika (Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o.) o energetsko učinkoviti gradnji in prenovi stavb, kot dobro prakso pa je predstavil pasivno naselje Vransko. Predstavljeno je bilo kako lahko z dobro organiziranim pristopom k načrtovanju in kasneje s celovito izvedbo v nadaljnjem obratovanju sanirane stavbe občutno zmanjšamo porabo energije. Pasivno naselje Vransko je primer dobre prakse kakovostnega prostorskega in arhitekturnega načrtovanja. Hiše združujejo domače tehnološko znanje in naravne, okolju prijazne materiale. Izkušnje strokovnjakov zagotavljajo preverjeno kakovost načrtovanja, gradnje in bivanja. Vseh devet hiš bo uporabljalo obnovljive vire energije za ogrevanje in pripravo tople vode (toplotna črpalka zemlja – voda), predvideni sta tudi fotovoltaika in zaključeni sistem gospodarjenja z vodo. 

V drugem delu predavanj je nadaljeval direktor Mitja Troha (Energosolar d.o.o.) z naslovom –Borza streh kot tržni model za spodbujanje sončnih elektrarn. Predstavil je inovativen tržni princip širjenja realizacij sončnih elektrarn, ki povezuje vse akterje solarnega trga na področju fotovoltaike. Borza deluje po principu znanih strešnih površin in neznanih investitorjev. Predavanja pa je zaključil mag. Uroš Brankovič (CTRP Kranj) s predstavitvijo praktičnih korakov pri vzpostavitvi regionalnih javnih/zasebnih ter podjetniških/neprofitnih partnerstev in podpornih struktur, ki regiji omogočajo prehod k trajnostni energetski oskrbi – Izobraževanje, vzgoja porabnikov in javna promocija za prehod k energetsko trajnostni regiji.

Predavanj se je udeležilo preko 30 zainteresiranih predstavnikov občin, podjetij in občanov. Največ vprašanj je bilo glede vpeljave na predavanjih predstavljenih konceptov v realnost, kakšni so stroški obnove in načrtovanja energetsko učinkovitih stavb. Mnenje prisotnih je bilo, da predstavljenim modelom energetske učinkovitosti manjkajo predvsem finančni izračuni rentabilnosti projektov, oziroma v kolikem času se investicija povrne. Za občane pa bi bilo potrebnih več ekonomsko predstavljenih izračunov kaj za njih pomeni energetska prenova ali malo večja investicija v izgradnjo energetsko varčne hiše.

»» Arhiv