LEAG
- Lokalna energetska agencija Gorenjske
Slovenski trg 1, 4000 Kranj
Tel: 059 92 49 74
e-mail: info@leag.si

novice

ponedeljek, 2. jul 2018

3. mesto za primer dobre prakse - System Dominum

Primer dobre prakse na projektu BUILD2LC, System Dominum, ki ga je predlagala Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG), je na tekmovanju primerov dobrih praks projektov Interreg Europe osvojil tretje mesto. Projekt ima velik potencial v evropskem okolju, saj so zanimanje zanj že pokazali Španci in drugi projektni partnerji.

več o tem

sreda, 14. mar 2018

S projektom BUILD2LC do hitrejše in učinkovitejše energetske prenove stavb

Ljubljana, 13.3. - 14.3. 2018več o tem

torek, 24. okt 2017

MODER - Napredna energetska prenova sosesk

DELAVNICAveč o tem

torek, 26. sep 2017

ZERO - zmanjšanje energetske revščine občanov


V okviru mreže ENSVET opravljajo svetovalci tudi specifično dejavnost, ki se imenuje zmanjšanje energetske revščine občanov, na kratko ZERO. To storitev opravljajo v sodelovanju s centri za socialno delo.
več o tem

petek, 22. sep 2017

BUILD2LC - Za boljše in učinkovitejše energetske prenove

V četrtek, 21. septembra, je Lokalna energetska agencija Gorenjske organizirala tretji delovni sestanek delovne skupine BUILD2LC.
več o tem

prijava na novice


Želiš prejemati aktualna obvestila na svoj e-naslov?
Prijavi se!
rotatorrotatorrotatorrotatorrotator

En.občina 013: Brez lokalnih skupnosti ni države

Energetika.NET je letos četrtič zapored izbrala energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji, na današnji razglasitvi, ki je bila v Kristalni palači BTC v Ljubljani v okviru zaključnega seminarja En.občina. 

Energetska učinkovitost v prvi vrsti pomeni priložnost za trajnostno prihodnost, je udeležence letošnjega seminarja za energetsko najbolj učinkovite občine z naslovom »Pot do pametnih lokalnih skupnosti, nagovorila vodja projekta En.občina Mateja Kegel Kozlevčar. Energetika.NET je  letos že četrtič zapored izbrala energetsko najbolj učinkovite občine v Sloveniji.

Jože Mermal, predsednik uprave BTC, o trajnostnem razvoju pravi, da na koncu štejejo dejanja. Z vsemi ukrepi, s katerimi so začeli pred dobrim desetletjem, so porabo električne energije zmanjšali za štiri milijone kilovatnih ur.  Letos med drugim načrtujejo postavitev 50 kilovatne vetrne elektrike. A prvi mož BTC poudarja, da je to le del njihovega poslanstva. Seminar za energetsko najbolj učinkovite občine je letos namreč potekal v visoko energetsko učinkoviti Kristalni palači v ljubljanskem BTC. 

Udeležence letošnjega seminarja je nagovoril tudi mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje. Poudaril je, da daje ministrstvo prednost »megavatom«. »Za energetsko bilanco naredimo največ, če energijo varčujemo.« Lokalne skupnosti pa so po njegovih besedah omogočile, da lahko na podeželju pokažemo vrsto primerov dobrih praks.

V obdobju med 2007 in 2013, ki se zdaj izteka, je imela Slovenija na voljo 4,2 milijardi evropskih sredstev, z lastno udeležbo pa  4,8 milijard evrov. Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologije, ob tem poudarja, da nastopajo občine na regionalnem in kohezijskem skladu (na voljo je še socialni). Ogromne težave so po njenih besedah na kohezijskem. Problem je izvedba, saj imajo občine težave s povezovanjem z ostalimi občinami in revizijski postopki. Toda globalno gledano  so občine učinkovite pri črpanju evropskih sredstev, meni sogovornica. Za razvojno prioriteto, t.j. energetsko sanacijo, je bilo sicer namenjenih 160 milijonov evrov. Sredstva bodo v celoti počrpana, dodatno so za to področje na ministrstvu namenili 50 milijonov evrov. V naslednji finančni perspektivi 2014-2020 bo Slovenija prvič razdeljena na vzhodno in zahodno regijo. Po obsegu sredstev bo za vse sklade na voljo 3,3 milijarde evrov, od tega bo na kohezijskega odpadla 1 milijarda evrov. Za t.i. podporo prehoda na nizkoogljično gospodarstvo se bo iz kohezijskega sklada steklo 180 milijonov evrov, pojasnjuje Kirbiš Rojsova, vendar so to le okvirne številke, saj so potrebna še medresorna usklajevanja. Dodaja še, da se sredstva med različnimi področji lahko prenašajo, prvi razpisi pa bodo na voljo za gospodarske in infrastrukturne projekte, ki so pripravljeni (imajo gradbena dovoljenja).

Mag. Anton Pogačnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske, je v uvodnem omizju poudaril, da je problem nekaterih slovenskih občin ta, da so občine aktivne takrat, ko država predpiše. Manj uspešne občine po Pogačnikovih besedah nimajo vizije, delajo stihijsko ali nimajo znanja, ki pa ga lahko pridobijo s pomočjo lokalnih energetskih agencij. 

Mag. Boris Sučić s Centra za energetsko učinkovitost  na Institutu Jožef Stefan (CEU IJS), ki sodeluje na natečaju En.občina že od samega začetka in je letos predsednik komisije o razpisnih vlogah občin za natečaj pravi, da so te v zadnjem letu popolne, projekti pa predstavljajo primere odličnih praks. Tako imenovani zeleni imidž je v tujini prepoznan kot dobra reklama, občine, ki na tem področju ne sodelujejo pa potrebujejo dodatno izobraževanje, saj se pomakanje znanja vidi v pomakanju projektov, meni Sučić. Meni tudi, da bi morale občine diktirati tempo lokalnim agencijam. Denar, ki ga vložijo v agencijo, prihranijo nato skozi projekte. Za začetek je potrebna vizija, potem se je treba lotiti prednostnih projektov, še dodaj Sučić.  
Primere praks javno-zasebnega partnerstva je po besedah Kirbiš Rojsove treba iskati z lupo. »Praktično jih ni. Če bi bilo javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji razvito, bi uspešneje črpali evropska sredstva in izvajali lokalne projekte.« Dr. Dejan Makovšek iz Mednarodne svetovalna hiše KPMG pa pojasnjuje, da za tovrstno povezavo velja navezava različnih faz, da je vsaj v manjšem delu udeležen zasebni partner in da se začetek plačil partnerju prične, ko preide projekt v uporabo. Naložba se nato odplačuje s prihranki. Po njegovih besedah denar založi tisti partner, ki ima boljšo kreditno sposobnost. Tudi sam ugotavlja, da ta oblika partnerstva v Slovenija ni vzpostavljena je pa zagotovo prihodnost. 

O aktualni temi ukinjanja občin Kirbiš Rojsova pravi, da na ministrstvu občine v vsakem primeru usmerjajo k povezovanju v skupne projekte. »Manjše občine, ki imajo pet zaposlenih, bi se lahko obrnile na večje občine.« Pogačnik pa meni, da s krčenjem števila občin ne bomo samodejno prihranili, je pa zmanjšanje števila občin potreben ukrep. Mala občina po njegovih besedah ne more imeti ustrezne kritične mase. »Če bo prišlo do združevanja, bo prišlo do združevanja kadrov, ne pa optimiranja. Da se manjše občine že danes združujejo,  je potrdil župan občine Šentrupert Rupert Gole. To velja vsaj za Mirnsko dolino, kjer so tri občine. Med drugim imajo občine skupinsko redarstvo. »Ni izključeno, da Mirnska dolina ne bo postala nova občina, vendar morajo stvari dozoreti.« 

Energetika.NET 

Galerija




»» Arhiv

anketa

petek, 30. maj 2014

Ali ste kdaj koristili subvencije Eko sklada?




Arhiv anket

EMA

MO Kranj

Napaja nas modra energija