LEAG
- Lokalna energetska agencija Gorenjske
Slovenski trg 1, 4000 Kranj
Tel: 059 92 49 74
e-mail: info@leag.si

novice

petek, 14. jun 2019

Energetsko najbolj prodorne občine leta 2019 so Poljčane, Bled in Ljubljana

V Ljubljani so danes na konferenci En.občina & En.management 019 razglasili energetsko najbolj prodorne občine v Sloveniji. V kategoriji malih občin je zmagala Občina Poljčane, v kategoriji srednje velikih Občina Bled, v kategoriji mestnih občin pa Mestna občina Ljubljana.

več o tem

sreda, 3. apr 2019

Vabilo

Konferenca

ENERGETSKO-PODNEBNO NAČRTOVANJE NA REGIONALNI IN LOKALNI RAVNI

 ter 10 let Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG)

 10. 4. 2019, Knauf Insulation Experience Center, Škofja Loka

 

več o tem

torek, 2. apr 2019

LEAG participated at SMART_watch project Interreg Central Europe

More than 50 representatives of the Regional Observatories - business support institutions - gathered in Kapfenberg (Austria) to discuss regional innovations and joint plans for the future.

več o tem

četrtek, 22. nov 2018

Anketa za INOVATIVNA ZELENA mala in srednja podjetja

V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije vas naprošamo za izpolnitev ankete s katero želijo pridobiti mnenje čim več slovenskih podjetij. Namen ankete je ugotoviti možne rešitve za izzive financiranja inovacij za podjetja zelenih sektorjev in oblikovati posebno podporno orodje, ki bo prilagojeno potrebam in značilnostim MSP, kar bo pomagalo pri dostop do sredstev in izboljšanje uspeha vlog za financiranje v 9 državah. Spletna anketa je prevedena v slovenščino, potreben čas za izpolnitev je 10 minut.več o tem

ponedeljek, 1. okt 2018

Predstavitev Akcijskega načrta za energetsko prenovo stavb - BUILD2LC

V okviru projekta BUILD2LC Intereg Europe sta Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) in Agencija za prestrukturiranje energetike (ApE) predstavila Akcijski načrt za energetsko prenovo stavb oziroma predlog, kako bi lahko v Sloveniji izboljšali energetsko prenovo stavb. več o tem

prijava na novice


Želiš prejemati aktualna obvestila na svoj e-naslov?
Prijavi se!
rotatorrotatorrotatorrotatorrotator

Projekt CitiEnGov

Cilj projekta CitiEnGov je priprava učinkovitih orodij za planiranje, izvajanje in ovrednotenje ukrepov
URE in OVE.
To orodje je:

  1. Integriralo lokalne in regionalne okolijske in energetske strategije (SEAP, LEK ipd.)
  2. Ovrednotilo izvedbo pilotnih projektov na področju zajema podatkov, URE in OVE
  3. Služilo zaposlenim v lokalnih inštitucijah pri odločanju za ukrepe URE in OVE

Ključ do uspeha v nizkoogljično družbo je priprava manjkajočih in združitev že obstoječih
strategij v celovito CitiEnGov platformo, ki bo več kot le vsota njenih gradnikov. Vsebovala
bo ključne informacije lokalnih energetskih konceptov, SEAP-ov, pilotnih projektov,
energetskih pregledov, izkaznic ter ostalih dokumentov na področju stavbnega sektorja,
prometa in javne razsvetljave. Orodja bodo implementirana v več regijah, kar bo omogočilo
pretok idej, znanja in izkušenj na področju izvedbe ter financiranja projektov, ki blažijo
podnebne spremembe. Projekt je financiran v okviru programa INTERREG, in traja 3leta od
1.6.2016 do 31.5.2019.

Ideja, ki je v središču projektnega koncepta, je, da je energija horizontalna politika, ki vključuje vse druge običajne politike, kar posledično vpliva na zapleten socialno-ekonomski sistem. Glede na to predpostavko je vloga javnih organov, zlasti mest, ta, da delujejo kot "spodbujevalec" procesa energetske preobrazbe in imajo ključno vlogo pri usklajevanju pristopov za oblikovanje in načrtovanje energetskih strategij z nizkimi emisijami ogljika. To se doseže z ustanovitvijo energetskih enot ali z spodbujanjem tistih, ki jih mesta že ustanovijo, ki jim večinoma nudijo orodja in strategije, hkrati pa jim določijo učinkovito vlogo v okviru sodelovanja, kar predstavlja pomembno spremembo glede na trenutno večino srednjeevropske regije. Ključ do uspeha je združevanje posameznih nizkoogljičnih energetskih strategij in ustvarjanje integriranega okvira politik in programov, ki postanejo več kot vsota teh delov. Cilj projekta je izboljšati zmogljivost javnih uprav za izvajanje novih strategij energetskega načrtovanja z novim celovitim konceptom, ki temelji na potrditvi političnega mandata za energetiko, opredelitvi delovne skupine z vlogami in dejavnostmi, pravi horizontalni službi, sestavljeni iz strokovnjakov za energetska vprašanja, ki omogočajo učinkovito uresničevanje predvidenih ukrepov in rezultatov. Ta enota bi morala vključevati lokalne in regionalne strategije z nizkoogljično energijo (vključno s spremljanjem in razvojem SEAP), izboljšano regionalno / lokalno energetsko učinkovitost z izvajanjem nadnacionalnih pilotnih aplikacij, od realizacije podpornih ukrepov za izvajanje orodja CitiEnGov, do razvoja usklajenih rešitev za izboljšanje proizvodnje OVE. Orodja, ki se izvajajo nadnacionalno, in njihovo usklajeno upravljanje znotraj javnih institucij bi morala sčasoma prispevati k opisu finančnih in fiskalnih politik, usmerjenih v krepitev pobud za ublažitev podnebnih sprememb.

Projektni partnerji:

  • SIPRO Razvojna agencija - Ferrara (Italija), vodilni partner
  • Občina Bydgoszcz (Poljska)
  • Weizer Energie Innovations Zentrum (Avstrija)
  • Občina Split (Hrvaška)
  • MOG (Poljska)
  • GOLEA (Slovenija)
  • EARDA Nonprofit Ltd. (Madžarska)
  • LEAG (Slovenija)

Glavne izvedene aktivnosti v sklopu projekta CitiEnGov so:

Udeležba na mednarodnih izobraževanje in konferencah in prenos znanj iz ostalih delov držav partneric

V prvem paketu te aktivnosti  je bilo zbranih 8 dobrih in 2 slabih praks ter 15 primerov za vprašalnik za valorizacijo obstoječega znanja. Za aktivnost je bilo zbranih 10 primerov dobrih in najboljših praks različnih vrst spodbud v naših občinah.

V prvem paketu smo zbrali informacije o obstoječih energetskih orodjih in virih podatkov, povezanih z energijo v občinah na Gorenjskem. Kar zadeva knjigovodstvo, 50% občin uporablja isti sistem. Nekatere stavbe, ki so bile že obnovljen in uporabljajo naprednejši nadzor nad energijo in sistemi, ki še niso združljivi s klasičnimi sistemi za knjigovodstvo energije. To je velik izziv za upravljavca energije, saj se mora naučiti različne uporabe za različne stavbe. Da bi optimizirali podatke o energiji, ki so na voljo na občinski ravni, in s tem ponudili analizirane povzete podatke, potrebne za boljše definiranje energetskih politik in strategij, je LEAG predlagal standardizirano proizvodnjo znotraj tega sistema in skupno bazo osnovnih spremenljivk. To bi tudi omogočilo primerjavo med mesti in izpolnjevanje zahtev SEAP. Začeli smo s pilotnim programom za spremljanje energije v realnem času in zasnovali razdelilnik xml za branje in zbiranje podatkov o porabi energije v javni streli. DT1.1.1. in DT1.1.2. so bili doseženi.

Organizacija delavnic in izobraževanj v gorenjskih občinah

Potem ko smo predstavili projekt CitiEnGov v gorenjskih občinah, smo bili pozvani, da v nekatere dejavnosti vključimo tudi druge občine (Občini Tržič in Kranj sta že bila vključena kot pridružena partnerja). V ostalih občinah smo izvedli naslednja izobraževanja in aktivnosti:

Občina Bled - Energetska kavarna

Občina Preddvor - Energetska kavarna

Občina Tržič - Spremljanje notranjih parametrov v realnem času, Energetska kavarna

Mestna občina Kranj - Energetska kavarna, Lokalni energetski koncept

Občina Šenčur - zbiranje podatkov za javno razsvetljavo in spreminjanje programske opreme

Občina Preddvor - Sestanek z zasebnimi deležniki

Občina Bohinj – Energetska kavarna, lokalni energetski koncept, zbiranje podatkov za javno razsvetljavo in spreminjanje programske opreme

Občina Gorje - Energetska kavarna

Občina Jezersko - Energetska kavarna

Občina Radovljica - Energetska kavarna

Občina Gorenja vas Poljane – Energetska kavarna, Lokalni energetski koncept, zbiranje podatkov za javno razsvetljavo in sprememba programske opreme

Občina Žirovnica - Energetska kavarna

V občini Preddvor smo organizirali energetsko kavarno, ki je vključevala pomembne zainteresirane strani, ki so se nanašale na daljinsko ogrevanje na biomaso. Ta delavnica je bila razlog za sestanek družbe Jelovica d.d., Gorenjske elektrarne d.o.o, Občine Preddvor, Energetika Preddvor d.o.o. in LEAG. Cilj srečanja je bil poskusiti najti ustrezno rešitev, da bi vsi partnerji bolje izkoristili obstoječe sisteme daljinskega ogrevanja.

V okviru te aktivnosti smo organizirali tudi 5 usposabljanj za razvoj kompetenc energetskih enot v občinah Jezersko, Jesenice, Tržič, Kamnik in GVP, predstavili smo rezultate projekta CitiEnGov in obravnavali tista vprašanja na energetskih področjih, ki so primerna za posamezno občino.

Zaradi promocijskih aktivnosti (Energetske kavarne, usposabljanja, srečanja z občinami) nam je uspelo povezati nekatere občine, da se skupaj prijavijo za nacionalna sredstva za OVE in URE (konkretno razpis MzI za celoviti energetsko obnovo javnih stavb). To je res odlična novica, saj tega prej niso storili pogosto (vsaj ne z občinami, ki niso sosede). Uspeli smo povezati občine Tržič in Bohinj (vse so tudi pridružene partnerice) in izvesti skupno prijavo na razpis v vrednosti cca 1 mio €.

Orodje za elektronski zajem podatkov

Tekom projekta je LEAG moral izvesti 3 lokalne energetske načrte, zato so potrebni podatki za javno razsvetljavo. Ker je zbiranje teh podatkov zelo zamudno (veliko merilnih mest) je LEAG razvil programsko opremo za zbiranje uporabnih podatkov. To je povzročalo tudi kar nekaj težav, ker xml. datoteke različnih dobaviteljev energije še niso standardizirane. Do zdaj so bili zbrani podatki z 220 merilnih mest v obdobju 24 mesecev.

Slovenija je zakon o UJP uvedla januarja 2015. UJP je oblika elektronskega računa, ki ga je izbralo slovensko gospodarstvo. Tako je večina slovenskih podjetij, ki poslujejo z javno upravo, prisiljena podpirati elektronske račune. Prav tako določa standard za xml strukturo teh računov. Težava je v tem, da so finančni podatki v večini primerov pravilno strukturirani, vendar to ne velja za podatke o energiji. Poleg tega ima vsako podjetje svojo strukturo datotek xml in za pridobivanje uporabnih podatkov je treba napisati nov program.

Izvedba sistema regulacije ogreval in nadzora nad notranjim okoljem v vrtcu Deteljica

40% vse rabe energije predstavlja raba energije v stavbah in zato imajo stavbe velik potencial za prihranke. Na srečo danes znamo zgraditi stavbe, ki za delovanje ne porabijo skoraj nič energije. Te se imenujejo skoraj nič energijske in bodo obvezne za vse novogradnje po letu 2020. Te stavbe so dobro izolirane, imajo vgrajena kakovostna okna in vrata in so zaradi kvalitetne montaže zelo tesne. Ker so tesne je treba zunanji zrak pripeljati v stavbo z mehanskim prezračevanjem. Imeti morajo tudi učinkovit ogrevalni sistem in aktivne sisteme za izkoriščanje OVE ter dodatne hranilnike energije zato da imamo energijo na razpolago takrat ko jo potrebujemo. Namenoma sem poudaril besedno zvezo mehansko prezračevanje in sicer zato ker so v praksi pri energetskih sanacijah bolj izjema kot pravilo. In kakšne so posledice?

Uspelo nam je narediti stavbe ki porabijo malo energije – torej Zemlja nam je hvaležna, a ker so vgrajeni sistemi mehanskega prezračevanja redkost in ker so uporabniki stavb po navadi slabo poučeni o vgrajenih sistemih, pa prihaja do slabega počutja v zgradbah oz. neustrezne uporabe stavbe, ki rabi več energije kot je potrebno. Ker smo se hoteli o tem prepričati tudi sami smo najprej pregledali malo teorije in ugotovili, da je koncentracija ogljikovega dioksida v zunanjem zraku okoli 400 ppm, da je zaželena koncentracija CO2 v notranjih prostorih okrog 1000 ppm, tista skrajna meja nad katero naj nebi šli pa 1500 ppm, nad 2500 ppm se pa že začne kazati vpliv na zdravje človeka

Ker pa pravi inženirji hočemo zadeve vedno tudi izmeriti smo vzeli merilnike CO2 in izvedli meritve po različnih gorenjskih stavbah in ugotovili, da je stanje še bolj alarmno kot smo mislili. Te meritve so bile izvedene v enem izmed vrtcev in lahko vidimo, da so koncentracije praktično ves čas ko so bili v prostoru ljudje nad dopustnimi mejami.

Hoteli smo se prepričati, če je tako tudi v pisarnah in na srečo ugotovili, da je tam povečini stanje ustrezno. Zakaj? Zato ker je manjša kapaciteta ljudi v pisarnah v primerjavi z igralnicami/učilnicami. Približno 3 ure/dan so bile vrednosti nad dovoljenimi. In kaj je rešitev – mehansko prezračevanje. Ker pa so sistemi mehanskega prezračevanja zelo dragi in se ne bodo izvedli čez noč v vseh stavbah si pa poglejmo kako pa se pravilno naravno prezračuje. Na sliki A in B vidite ustrezno naravno prezračevanje torej z oknom odprtim na stežaj in še odprtimi vrati. Na ta način dosežemo da se nam zrak zamenja v približno 5 – 10 minutah. Če pa prezračujemo z oknom na kip se zrak navadno zamenja po 1 uri in to ni OK. Poleg tega mrzel zrak pada na termostatske ventile in jih hladi in zato radiatorji še bolj grejejo. Mrzel zrak pa se zadržuje tudi pri tleh in povzroča občutek hladu.


Torej ustrezno naravno prezračevanje je ena izmed zgornjih opcij. Če se še enkrat vrnemo k prejšnjemu grafu lahko vidimo kaj je narobe: prezračuje se premalo pogosto in prezračuje se na napačen način (okna odprta na kip). Če povzamem je bila naša želja da kot prvi na gorenjskem izvedemo sistem, ki bo prispeval k učinkoviti rabi energije IN bolj zdravemu notranjemu okolju. 

Se pa na koncu vedno vse konča pri uporabnikih in če hočemo da bo sistem ustrezno deloval mora vsak prispevati svoj delež.

Izdelava lokalnih energetskih konceptov

V paketu 2 smo začeli z zbiranjem informacij in začeli z aktivnostmi v zvezi z lokalnimi energetskimi koncepti. V 27.08.2016 je Slovenija sprejela nov Pravilnik o metodologiji in obvezni vsebini lokalnega energetskega koncepta. Zato smo morali spremeniti prejšnjo strukturo teh dokumentov in tudi nekatere metodologije.

Za pripravo LEC so bili ustanovljeni svetovalni odbori, ki vključujejo člane občine, glavne ponudnike energije in LEAG. V tem sklopu aktivnosti smo izvedli lokalne energetske koncepte za Mestno občino Kranj, Občino Bohinj in Občino Gorenja vas Poljane. Prvih nekaj sestankov je bilo o ustanovitvi odbora in potrebnem zbiranju podatkov o energiji. Nadaljnje aktivnosti bodo o šibkih točkah, ki izhajajo iz energetske analize, predlaganih ukrepih za izboljšanje trenutnega stanja in akcijskega načrta kot končnega rezultata LEK. Energetski cilji morajo slediti in biti skladni tudi z zastavljenimi nacionalnimi cilji.

Zbiranje podatkov je potekalo v veliki meri z uporabo razpoložljivih informacij na internetu (statistični podatki, nacionalni akcijski načrti, strategija regionalnega razvoja, spletna mesta, poročila, študije, brošure, teze itd. - skupaj več kot sto dokumentov). Nekaj ​​informacij smo dobili z anketami (gospodinjstva in podjetja), poleg tega pa so bili uporabljeni tudi lastni podatki, zbrani s pomočjo upravljanja z energijo (javne zgradbe in razsvetljava). Informacije smo prejemali tudi prek osebnih stikov (sestanki, telefonski klici, elektronska pošta) in obiski spletnega mesta; npr. za opis javnih zgradb in podjetij.

Za gospodinjstva se podatki statistične pisarne primerjajo s registrom podatkov o ogrevalnih napravah iz uradnih evidenc občine dimnikarjev. Podatki za leto 2016 so bili na voljo za letošnji november, kar je spet nekoliko spremenilo sliko in potrebna je posodobitev.

Večina del na LEK se je nanašala na zbiranje podatkov in informacij. Večina podatkov žal ni na voljo, saj takega podatkovnega sistema še ni, čeprav so že nekaj časa obvezne LEK občin. Pomemben dejavnik pri tem je tudi zaupnost in zasebnost podatkov. To še posebej velja za gospodinjstva in industrijo.

Še posebej težka naloga se je izkazala za prometni sektor zaradi pomanjkanja razpoložljivih podatkov (sektor je bil vključen v LEK šele pred kratkim) in zaradi dejstva, da nosilci energije niso niti porabljena niti kupljena v celoti znotraj meja občine.

Izdelava spletnega portala Wiki – CitiEnGov

DEDAGROUP, SIPRO, GOLEA in LEAG so aktivno sodelovali na wiki portalu, katerega vsebina je bila obogatena iz obstoječih rezultatov in orodij. Nabor orodij ima nacionalne oddelke (po enega za vsako državo, ki je zastopana v projektu). V nacionalnih rubrikah predstavljamo tudi vprašalnike in druge predloge, ki jih je mogoče uporabiti za podobne projekte.

Izdelava spletnega portala za promoviranje rezultatov CitiEnGov

Skupaj s partnerji iz Golea smo pripravili izdelavo tehničnih anket, opredelitev smernic za interoperabilne podatkovne infrastrukture. Pripravili smo tudi Poročilo o arhitekturi programske opreme za en. upravljanje s podatki. Delali smo na poročilu o vključevanju javnih in zasebnih energetskih akterjev, kjer smo bili tudi vodilni po rezultatih (zbrali smo in pripravili vprašalnik vseh partnerjev).

Izdelava kataloga dobrih praks

V katalogu smo razvili metodologijo za izdelavo SWOT analize, da bi lahko dobili podobnosti v različnih delih EU. Ugotovili smo, katere prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje so skupne v EU in so značilne le za nekatera področja.


anketa

ponedeljek, 5. nov 2018

Ali ste kdaj koristili subvencije Eko sklada?




Arhiv anket

EMA

MO Kranj

Napaja nas modra energija