Lokalna energetska agencija Gorenjske je v okviru Erasmus+ projekta TRECE (TRAINING FOR ENERGY CONSUMERS EMPOWERMENT) organizirala zaključni dogodek projekta TRECE z naslovom Konferenca o energetski revščini. Projekt je financiran s strani Evropske unije v okviru programa Erasmus+ KA 202. Konferenca je prvi večji dogodek na temo energetske revščine na Gorenjskem.
Brezplačni dogodek je potekal v torek, 7. decembra 2021 od 9.00 do 13.00 v dvorani Mestne knjižnice Kranj. Zaradi COVID-19 razmer je bilo število udeležencev omejeno na 40 udeležencev.
Na Konferenci o energetski revščini se je zvrstilo 11 govorcev, ki so v treh urah predstavili stanje energetske revščine v Sloveniji. Prisotne je najprej pozdravil Tomaž Lanišek, vodja sektorja za razvoj in pametno skupnost na MO Kranj.
Program konference je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so bile s pomočjo statističnih podatkov prikazane trenutne razmere energetske revščine, aktualni ukrepi in pobude za nove ukrepe zmanjševanja energetske revščine. Drugi del konference je bil namenjen predstavitvi aktualnih evropskih projektov s tematiko energetske revščine, predstavitvi novega spletnega orodja projekta TRECE za lažje odkrivanje primerov energetske revščine in pozivom predstavnikom občin, da je reševanje energetske revščine potrebno nasloviti tudi na lokalni ravni.
Stanje energetske revščine v Sloveniji je predstavila mag. Teja Rutar iz Statističnega urada RS. V letu 2020 je raba energije v gospodinjstvih predstavljala 24% vse končne porabe energije v Sloveniji. Lesna goriva so še vedno najbolj priljubljen način ogrevanja v Sloveniji. Največ energije porabimo pozimi za ogrevanje prostorov (61,9%). Primerno toplega stanovanja si ni moglo privoščiti 4 % gospodinjstev. Primerno toplega stanovanja so si najtežje privoščila enočlanska gospodinjstva (7%), enostarševska gospodinjstva z vsaj enim vzdrževanim otrokom (6%) in najemniki (8%). S plačevanjem stanovanjskih stroškov je zamujalo 8% gospodinjstev. Delež gospodinjstev v najnižjem dohodkovnem razredu, ki zamuja pri plačevanju stanovanjskih stroškov je 14%. Delež gospodinjstev, ki so zamujala s plačevanjem stanovanjskih stroškov je bil najvišji med enostarševskimi gospodinjstvi z vsaj enim vzdrževanimi otrokom (22%) in med najemniki (16%). Značilna sta dva pojava. Pojav “skrite energetske revščine”, kjer gospodinjstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev omejujejo svojo porabo energije in pojav, kjer gospodinjstva dajejo prednost izdatkom za energijo pred drugimi izdatki. S pomočjo eksperimentalnega kazalnika (glede na dohodke in izdatke za energijo) je bilo v letu 2018 okoli 35.000 gospodinjstev, z dohodkom nižjim od praga tveganja revščine in hkrati nadpovprečnim visokim izdatkom za energijo opredeljenih kot energetsko revna gospodinjstva.
Energetska revščina je stanje v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev, npr. ogrevanja vode, razsvetljave po sprejemljivi ceni. Na pojav energetske revščine najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in poraba energentov, ki je odvisna od energetske učinkovitosti stanovanj in navad stanovalcev. Podatka glede obsega energetske revščine, definicije in metode izračuna energetske revščine še vedno nimamo. Na SURS-u so v preteklosti izračunavali delež razpoložljivih sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za energijo. Zaradi metodoloških omejitev in napačne interpretacije so take vrste izračunavanja ukinili. Energetska revščina je zelo kompleksen pojav, ki ga je nemogoče zajeti z enim kazalnikom. Evropska komisija priporoča uporabo več različnih kazalnikov.
Mag. Valentina Vehovar iz MDDSZ je predstavila obstoječe ukrepe za premagovanje revščine. Sabina Rajšelj iz Eko sklada pa ukrepe za zmanjšanje energetske revščine, še posebej program ZERO500 in statistiko izvajanja ukrepov. Za nekatere ukrepe ni dovolj zanimanja s strani ciljne skupine. Zaradi tega ostajajo subvencije neizkoriščene.
Dr. Valerija Korošec je predstavila Energetski UTD.
Izjava dr. Valerije Korošec po dogodku: “Problematiko energetske revščine je nujno nasloviti celovito. Ne gre samo za pomanjkanje dohodkov, pač pa tudi pomanjkanje znanja, motivacije in zaupanja. Upoštevati je potrebno tudi klimatsko krizo, problematiko energentov in surovin in druge družbene probleme. Rešitev je seveda trajnostni prehod, na način bolj učinkovite rabe energije ter večanja deleža obnovljivih virov energije. Izjemno pomembno, celo odločilno pa je, da treba trajnostni prehod omogočiti in zagotoviti tudi najbolj ranljivim članom družbe, npr. revnim družinam z otroki. Bistveno je, da se energetsko revščino neha reševati kot socialno problematiko s finančnimi sredstvi socialne zaščite, pač pa jo je treba nasloviti v okviru državne nacionalne energetske strategije – koncepta in nacionalnega podnebnega načrta. Lokalne skupnosti imajo pri naslavljanju energetske revščine boljša izhodišča kot država. Lokalne skupnosti bi bilo zato nujno bolj pritegniti in spodbuditi, da k temu problemu pristopijo bolj inovativno. Pri uvajanju tovrstnih socialnih inovacij bi jim UTD pristop zagotovil pomembno družbeno podporo.”
Gospa Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS je po končani konferenci izjavila: »Zveza prijateljev mladine Slovenije je v letu 2020 pomagala 8670 družinam. Seveda so naše članice, ki jih je več kot 100, pomagale še veliko več družinam. Marsikatera se sooča z energetsko revščino, ki se kaže v nezmožnosti plačila računov za ogrevanje ali nakup energenta. Stroški so visoki, ker se družine, ki živijo v socialni stiski, velikokrat soočajo tudi z dejstvom, da niso finančno sposobne ustrezno energetsko prenoviti svoja bivališča. Zato bi se morale institucije, kot je na primer EKO SKLAD, ki ima posebej namenjena sredstva v ta namen in ostajajo neizkoriščena, povezati z nami. Skupaj bi lahko družinam pomagali, da bi zaživeli drugače, da bi za ogrevanje svojih bivališč porabili manj sredstev. S tem bi lahko naredili en korak v smeri preprečevanja zdrsa družin v še večjo revščino,« je dejala Breda Krašna, generalna sekretarka ZPMS.
Dr. Lidija Živčič iz Focus, društvo za sonaraven razvoj je po dogodku izjavila: »V času hitre rasti cen energije ima vse več ljudi težave pri plačevanju položnic za energijo. Skrajni čas je, da vlada obljubo o t.i. energetskem vavčerju spremeni v dejanje, obenem pa pospešeno razmisli tudi o bolj celovitih in dolgoročnih ukrepih za naslavljanje problema energetske revščine.
Izjava Črtomirja Kurnika, ki bo s 1.1.2022 prevzel vlogo direktorja Lokalne energetske agencije Gorenjske (LEAG): »Na Lokalni energetski agenciji Gorenjske se zavedamo problematike energetske revščine. Ob zadnjih podražitvah energentov za ogrevanje in ob podražitvah tudi drugih osnovnih potrebščin se s problemom zagotavljanja teh dobrin sooča vedno več ljudi. Problematiko smo že več let spremljali skozi sodelovanje na različnih evropskih projektih in s pomočjo različnih pobud Evropske komisije. Ena takih pobud je Konvencija županov katera v sklopu zagotavljanja dostopa do varne, trajnostne in cenovno dostopne energije za vse, predlaga pripravo različnih ukrepov s strani lokalnih skupnosti za zmanjšanje energetske revščine. V sklopu izvajanja evropskih projektov je LEAG-u s sofinanciranjem iz projekta INTERREG Italija-Slovenija uspelo postaviti enega izmed sedmih merilnikov kakovosti zraka v MO Kranj. Z omenjenimi merilniki lahko občani na spletni strani MO Kranj spremljajo kakovost zraka. Zanimivo je, da ti merilniki v večernih urah na nekaterih območjih za krajši čas prikažejo povečano prisotnost prašnih delcev, kar bi lahko povezali z uporabo neprimernih kurilnih naprav ali neprimernega goriva. Konferenca, ki je bila danes organizirana je vključevala različne akterje, ki so predstavili svoje vidike in pristope k reševanju problematike. Vzpodbudno je, da je bil to prvi večji dogodek na Gorenjskem in da je MO Kranj med najbolj aktivnimi občinami v Sloveniji na tem področju.«
Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) že več kot 10 let s svojimi storitvami skrbi za zmanjšanje rabe energije v javnih stavbah in izboljšanje energetske učinkovitosti v gorenjski regiji. Ena izmed glavnih nalog agencije je ozaveščanje na področju energetske revščine, učinkovite rabe energije (URE), obnovljivih virov energije (OVE) in prilagajanje podnebnim spremembam. Aktivnosti so usmerjene v ozaveščanje potrošnikov o prehodu s fosilnih goriv na obnovljive vire energije.
Predstavitve govorcev:
4. Dr. Valerija Korošec, sociologinja, zagovornica UTD, govori v svojem imenu
Energetski UTD
7. Suzana Krmelj, vodja projektov, LEAG
Predstavitev projekta TRECE in novega spletnega orodja
10. Jure Eržen, vodja projektov LEAG
Energetska revščina v podjetjih (Projekt Innoveas)
Več o projektu TRECE Predstavitvena brošura projekta TRECE
