V Ljubljani so danes na konferenci En.občina & En.management 019 razglasili energetsko najbolj prodorne občine v Sloveniji. V kategoriji malih občin je zmagala Občina Poljčane, v kategoriji srednje velikih Občina Bled, v kategoriji mestnih občin pa Mestna občina Ljubljana.
Letošnje energetsko najbolj prodorne občine je izbrala komisija v sestavi: vodja izobraževanja za energetske menedžerje po programu EUREM pri Institutu »Jožef Stefan« (IJS) dr. Boris Sučić, ki je tudi predsednik komisije, vodja Centra SRIP Pametna mesta in skupnosti in direktorica Operacije SRIP PMiS pri IJS dr. Nevenka Cukjati, direktor Goriške lokalne energetske agencije GOLEA Rajko Leban, direktorica Energetske agencije za Podravje EnergaP dr. Vlasta Krmelj, strokovni sodelavec Lokalne energetske agencije Gorenjska LEAG Črtomir Kurnik, vodja trženja energetskih rešitev pri Petrolu Robert Ostrelič in direktorica in urednica Energetike.NET Alenka Lena Klopčič.
Letošnje finalistke so bile med malimi občinami občine Poljčane (zmagovalka), Kobarid (2. mesto), Ribnica na Pohorju (3. mesto), Nazarje, Benedikt in Hrpelje-Kozina. Letošnje finalistke v kategoriji srednje velikih občin so občine Bled (zmagovalka), Idrija (2. mesto), Logatec (3. mesto), Miklavž na Dravskem polju, Kanal ob Soči, in Ajdovščina. Finalistke v kategoriji mestnih občin pa so letos naslednje mestne občine: Ljubljana (zmagovalka), Novo mesto (2. mesto) in Nova Gorica (3. mesto).
S čim so zmagovalne občine prepričale komisijo?
Občina Poljčane si je s svojim lokalnim energetskim konceptom zastavila pot, po kateri bo izboljšala uporabo energije in povečala delež rabe obnovljivih virov energije (OVE). Zastavljene cilje občina Poljčane dosega z izvedbo ukrepov in projektov na področju energetskih sanacij javnih stavb, dobrim energetskim upravljanjem, izrabo lokalnih OVE, trajnostno novogradnjo, energetsko sanacijo javne razsvetljave, ureditvijo prometnega sistema, zelenimi javnimi naročili ter z informiranjem in ozaveščanjem občanov in javnosti.
Občina Poljčane ima sicer že od leta 2012 uveden sistem daljinskega upravljanja z energijo v javnih občinskih stavbah, s katerim spremlja in analizira rabo energije ter energentov v posameznih stavbah. Na podlagi zbranih in analiziranih podatkov občina znižuje stroške za energijo in emisije CO2. Nadzor nad rabo energije ji omogoča tudi lažje iskanje dodatnih finančnih sredstev za potrebno energetsko obnovo stavb preko razpisov na državnem in EU nivoju. V sistem daljinskega upravljanja je aktivno vključenih 10 javnih stavb. Občina ima prav tako izbranega energetskega
menedžerja, ki ji nudi pomoč pri inovativnih in učinkovitih pristopih za izvedbo večjega števila projektov na področju URE in OVE. Za občino izvaja tudi informiranja in ozaveščanja občanov ter jim nudi energetska svetovanja. Občina Poljčane ima v celoti energetsko prenovljeno javno razsvetljavo po sistemu javno-zasebnega partnerstva, skrbi pa tudi za razvoj na področju trajnostne mobilnosti (bližina železniške proge, ureditev kolesarskih poti, ozaveščanje o čim večji uporabi koles in alternativnih vozil na električni ali hibridni pogon).
Občina Poljčane je aktivna tudi v povezovanju z drugimi občinami – v letu 2018 je skupaj z nekaterimi od njih pričela z izvajanjem projekta »Energetske prenove občinskih stavb«, ki se izvaja po modelu javno-zasebnega partnerstva, sodeluje pa tudi v raznih evropskih in nacionalnih projektih.
Občina Bled je zelo aktivna na področju e-mobilnosti in uvajanja trajnostne mobilnosti, pri čemer izkorišča sredstva, ki so na voljo na različnih razpisih. Za postavitev desetih polnilnic za električna vozila je občina pridobila nepovratna finančna sredstva Eko sklada, za postavitev štirih dodatnih postaj za avtomatizirano izposojo koles (tudi električnih), ki jih nameravajo realizirati do leta 2020, so bili uspešni na razpisu Ministrstva za infrastrukturo (Kohezijski sklad) in razpisu LAS Gorenjska košarica za izvajanje ukrepov CLLD (Evropski sklad za regionalni razvoj). Trenutno nadgrajujejo vozni park električnih vozil, ukvarjajo pa se tudi z idejo o uvedbi delitve e-vozil (e-car sharing) in povezovanju s platformo pametnega mesta. Obenem Turizem Bled uvaja kartico »Gost Bleda«, ki jo prejme vsak gost, ki na Bledu prenoči tri noči, brezplačno pa z njo koristi storitve trajnostne mobilnosti (brezplačni najem e-koles, brezplačni prevoz s shuttlom, …).
Občina Bled prav tako sodeluje v projektu ‘Dynamic light’, ki se osredotoča na zmanjševanje emisij CO2 in izboljšanje energetske učinkovitosti v javni razsvetljavi in v okviru katerega so aprila in maja letos stare energetsko potratne svetilke nadomestili s svetilkami, ki svetilnost prilagajajo potrebam v okolju. Na področju energetske učinkovitosti stavb je občina v zadnjih letih implementirala številne ukrepe URE in OVE, med drugim je energetsko sanirala podružnično osnovno šolo na Bohinjski Beli ter s pomočjo uspešne prijave na razpis Ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin celovito energetsko prenovila občinsko stavbo Vila Zora.
Občina Bled že leta sodeluje z Lokalno energetsko agencijo Gorenjske (LEAG), ki nastopa v vlogi energetskega menedžerja. Skupaj posodabljajo sistem upravljanja z energijo, analizirajo porabo in stroške ter izvajajo izobraževanja. Za učinkovitejše energetsko upravljanje objektov in pogodbeno oskrbo z energijo v javnih objektih Občine Bled (šole in vrtec) pa je občina podelila koncesijo, v okviru katere se je poleg tekočega vzdrževanja dogradila oz. obnovila vsa potrebna oprema za optimalno delovanje vseh ogrevalnih sistemov. Sistem učinkovitega daljinskega ogrevanja na Bledu je bil zgrajen leta 2013, iz sistema pa se poleg večine hotelov ogrevata tudi dve občinski stavbi ter Trgovski center Bled. Kot Občina Poljčane pa se tudi Občina Bled povezuje s drugimi občinami.
Mestna občina Ljubljana ima jasno vizijo pri trajnostnem razvoju mesta, kar kažejo številni primeri dobrih praks, od katerih so nekateri, kot je energetska obnova objektov v lasti občine (projekt EOL), pridobili tudi mednarodno prepoznavnost. Če so v začetku energetske prenove izvajali izključno prek javnih razpisov in izkoriščanja razpoložljivih finančnih spodbud, pa v zadnjih letih prenove čedalje bolj izvajajo po modelu javno-zasebnega partnerstva, po principu energetskega pogodbeništva.
Sicer pa Mestna občina Ljubljana pri prijavi novih projektov skuša biti čimbolj inovativna in odprta za nove tehnološko napredne rešitve. V občini so tako odprti za inovativne pristope in rešitve tako na področju energetskih rešitev kot na področju trajnostne mobilnosti, saj, kot poudarjajo, sta področji medsebojno zelo prepleteni. Med primeri vlaganja v nove tehnologije so poleg že omenjenega projekta EOL še projekt ocene potenciala plitve geotermalne energije (GeoPLASMA-CE), projekt urbani toplotni otok (UHI), projekt s področja krožnega gospodarstva (CLAiR-City), projekt trajnostne mobilnosti (zapora mestnega centra za promet (CIVITAS ELAN), projekt trajnostnih energetskih rešitev (NEDO), projekt s področja e-mobilnosti URBAN-E, izposoja koles BicikeLJ itd.
V Mestni občini Ljubljana ob tem poudarjajo, da bodo vlaganja v nove tehnologije in rešitve imela pomembno vlogo pri njihovem nadaljnjem delu tudi v prihodnje. Kot je sicer v oceni dejal predsednik komisije, ki je ocenjevala občine, dr. Boris Sučič, predstavljeni primeri dobrih praks iz Mestne občine Ljubljana zelo jasno dokazujejo, da je kakovost življenja meščanov, kakovost mestnih storitev in infrastrukture eden od ključnih vzvodov za krepitev konkurenčnosti mesta. V svojih razvojnih politikah mestna uprava konkurenčnost občine vidi kot pomemben dejavnik njegovega trajnostnega razvoja.
Letošnja konferenca je potekala v sodelovanju z lokalnimi energetskimi agencijami ter z Institutom »Jožef Stefan« (IJS).
