LEAG na konferenci “Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni”

  • Post author:
  • Post category:Aktualno

V Ljubljani je potekala konferenca na temo energetske revščine v sklopu evropskega projekta IDEA, ki je namenjen razvoju digitalnih orodij na temo energetske revščine, financiran je s strani Evropske unije v okviru programa Erasmus+. Projekt se izvaja v Sloveniji, Bolgariji, na Hrvaškem ter na Cipru.

Iz Lokalne energetske agencije Gorenjske smo se konference udeležili mag. Anton Pogačnik, Črtomir Kurnik in Suzana Krmelj.

Energetska revščina postaja vse bolj prepoznana kot problem, ki zahteva ustrezno in učinkovito naslavljanje s strani državnih akterjev. Focus, društvo za sonaraven razvoj, je organiziralo konferenco Energetska revščina: rešitve na praktični in strukturni ravni. Njen namen je bil iskanje učinkovitih rešitev za izzive energetske revščine, tako na praktični, kot tudi na strukturni ravni. S tem je dogodek ponudil priložnost za oblikovanje izhodišč, ki bi pripomogli k oblikovanju ustrezne definicije ter ukrepov za zmanjšanje energetske revščine.

Evropska unija nalaga državam članicam, da v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih opredelijo problematiko in pripravijo definicijo energetske revščine ter ustrezne ukrepe za njeno zmanjševanje. Ker so specifike energetske revščine od države do države različne, naj bi vsaka država pripravila svojo definicijo ter ukrepe. Slovenija trenutno nima sprejete ustrezne merljive definicije energetske revščine in ukrepov, ki bi iz tega izhajali. V zadnjem osnutku Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) je problematika energetske revščine sicer omenjena, vendar v dokumentu ni predvidenih ukrepov, predloga definicije, ciljnih kazalnikov ter načina merjenja učinkovitosti in uspešnosti ukrepov.

Dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus ocenjuje:
“Tema energetske revščine je v trenutnem osnutku NEPN-a obdelana nezadovoljivo, saj pripravo vse vsebine (ustrezne definicije energetske revščine, izbora ukrepov in ciljnih kazalnikov) pušča za obdobje 2021 – 2023, ko naj bi bila določena definicija energetske revščine ter pripravljen Akcijski načrt za boj proti energetski revščini. Obenem se kaže nezadostna vključenost socialnega sektorja v izvajanje obstoječih in tudi v pripravo novih ukrepov. Ukrepe pripravljajo na Eko skladu in Ministrstvu za infrastrukturo. Delno se vključujejo tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter posamezni centri za socialno delo, medtem ko je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že vrsto let precej pasivno glede tematike.”

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Bojan Kumer, pojasnjuje:
“Na Ministrstvu za infrastrukturo menimo, da je področje energetske revščine izjemno pomembno, saj bomo lahko le z razvojem ustreznih znanj in veščin v prihodnosti prepoznali ključne izzive na tem področju in oblikovali ustrezne cilje ter politike in ukrepe za njihovo doseganje. V Sloveniji še nimamo zakonske opredelitve energetske revščine, zato bo to prvi izziv, ki ga bomo morali rešiti. V preteklosti smo na ministrstvu že pripravili osnovni okvir za umestitev izvajanja ukrepa zmanjševanja energetske revščine preko Ekosklada. Pričakujemo, da bodo še v letošnjem letu izpolnjeni pogoji za izvajanje tega ukrepa.”
Kljub temu, da v NEPN-u zaenkrat še ni predvidenih ukrepov, pa se v Sloveniji izvaja nekaj programov in projektov, katerih namen je zmanjševanje energetske revščine.

Direktorica Eko sklada, mag. Mojca Vendramin je predstavila ukrepe Ekosklada za zmanjšanje energetske revščine. Izvajajo se v okviru projekta ZERO, ki predstavlja brezplačen energetski nasvet prejemnikom denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka. V pripravi pa je nov ukrep, financiran iz kohezijskih sredstev, ki bo zagotovil energetsko obnovo stavb 500 gospodinjstvom. Mag. Vendraminova poudarja, da bi bilo najbolje ukrepe za zmanjšanje energetske revščine vključiti v socialno politiko. “V ukrepe reševanje energetske revščine je potrebno vključiti tudi centre za socialno delo. Treba je zagotoviti, da je prehod v nizkoogljično družbo pravičen in da stroški blaženja podnebnih sprememb niso na ramenih revnejšega prebivalstva”.

Focus, društvo za sonaraven razvoj trenutno izvaja tri evropske projekte na temo energetske revščine, katerih učinki se dotikajo tako praktične kot strukturne ravni. Projekt IDEA je namenjen razvoju digitalnih orodij za izobraževanje o energetski revščini in energetsko svetovanje v gospodinjstvih. Projekt EmpowerMed naslavlja izziv energetske revščine v Sredozemlju, še posebej pa se osredotoča na vključevanje in opolnomočenje žensk ter vplivu energetske revščine na zdravje. Raziskovalni projekt ENGAGER pa se osredotoča na integracijo znanja o indikatorjih in potencialnih definicijah energetske revščine, analizi ukrepov ter izmenjavi znanja. Ponuja izvrstno priložnost za mednarodno sodelovanje, saj so vanj vključeni strokovnjaki za področje energetske revščine iz vseh evropskih držav.

V Lokalni energetski agenciji Gorenjske kot partnerji sodelujemo v Erasmus+ projektu TRECE (USPOSABLJANJE ZA OPOLNOMOČENJE ENERGETSKIH POTROŠNIKOV), ki bo razvil digitalna orodja za socialne deležnike, nevladne organizacije, občine in energetske agencije za odkrivanje in reševanje energetske revščine.

Povezava do programa konference.
Spletna stran projekta IDEA.

Ogled izvirnega članka.