Na 4. seji Sveta Trajnostno energetsko-podnebnega načrta (TEPN) Gorenjske, 18. maja, so bile predstavljene dosedanje aktivnosti in projekti. TEPN je ključni dokument s katerim so se župani gorenjske regije do 2030 zavezali za 40% zmanjšanje emisij v domeni občin glede na leto 2005.
Predsednica sveta Eva Štravs Podlogar, direktorica Razvojna agencije Zgornje Gorenjske, je v uvodu pozdravila udeležence in jih pozvala h konstruktivnemu delu. Poudarila je, da nas realnost iz dneva v dan opominja na pomen prilagajanja na podnebne spremembe ob zavedanju, da moramo tako posamezniki kot družba postati še bolj aktivni za doseganje ciljev Misije.
Črtomir Kurnik, direktor Lokalne energetske agencije Gorenjske, je predstavil Misijo prilagajanja podnebnim spremembam, kjer je bila Gorenjska regija kot prva izbrana iz Slovenije. Dosedanje aktivnosti so zajemale analizo trenutnega stanja, prepoznavanje ovir, dobrih praks in priložnosti za prilagajanje podnebnim spremembam.
Nataša Beltran iz podjetja Stritih d.o.o., ki so nacionalni facilitator za vzpostavitev Platforme za implementacijo misije prilagajanja na podnebne spremembe (MIP4Adapt), je predstavila delovanje same platforme in možnosti za sodelovanje z regijam. Platforma je namenjena podpori evropskim regijam in lokalnim oblastem pri njihovih prizadevanjih za krepitev podnebne odpornosti. V okviru platforme bo regijam omogočena prijava na prilagojeno tehnično podporo pri pripravi in izvajanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe.
Poleg zniževanja izpustov toplogrednih plinov se moramo soočiti tudi z dejstvom, da so podnebne spremembe del naše realnosti in se moramo na njih tudi ustrezno prilagoditi. Prilagoditi se moramo na vedno pogostejše vročinske valove, vremenske ujme, poplave, požare, itd., ki vplivajo na naše življenje. Prilagajanje zajema predvsem sklop ukrepov in politik za načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti na zaznane ter pričakovane vplive podnebnih sprememb. Učinkovito odzivanje bo tako prispevalo k večji varnosti in blaginji ljudi, zaščiti narave ter bolj trajnostnemu gospodarstvu. Napačno izvedeni ukrepi prilagajanja pa lahko privedejo tudi do poslabšanja razmer in lahko povečujejo ranljivost, zmanjšujejo blaginjo ali spodkopavajo trajnostni razvoj.
Da se bo Gorenjska regija uspešno prilagodila podnebnim spremembam je dobrodošlo tudi njeno vključevanje v aktivnosti Evropske Misije prilagajanja na podnebne spremembe in Platforme za njeno implementacijo, ki bo Gorenjsko podprla pri prenosu znanja, pripravi projektov in pridobivanju finančnih sredstev za njihovo implementacijo.
Cene Udovič, LEAG, je predstavil napredek pri zmanjševanju emisij CO2 na gorenjskem med leti 2005 in 2020. V sektorju občinskih javnih stavb so se emisije CO2 zmanjšale za 27 %. Zmanjšanje je mogoče pripisati različnim dejavnikom, kot so izboljšana energetska učinkovitost javnih stavb in povečanje uporabe obnovljivih virov energije. Pri javni razsvetljavi so se v istem časovnem obdobju emisije CO2 znatno zmanjšale, in sicer za 38 %. Razlog za zmanjšanje je predvsem uvedba energetsko učinkovitejših tehnologij razsvetljave, kot so LED sijalke, ki porabijo bistveno manj energije kot tradicionalni viri razsvetljave. V stanovanjskem sektorju smo zabeležili 31% zmanjšanje emisij CO2 glede na izhodiščno leto 2005. Podobno kot pri občinskih javnih stavbah je zmanjšanje mogoče pripisati izboljšani energetski učinkovitosti stavb in povečanju rabe obnovljivih virov energije ter izvajanju organizacijskih ukrepov (delilniki rabe toplote). V prometnem sektorju smo zabeležil zmanjšanje emisij CO2 za 4 %. Razlog za relativno nizko zmanjšanje je povečanje števila osebnih vozil, povečanje števila potovanj z osebnimi vozili in počasno napredovanje elektrifikacije prometa. Na področju industrije je bilo zaznano povečanje emisij CO2 za 9%. Poudariti je potrebno, da je industrija na Gorenjskem v obdobju 2005-2020 močno povečala obseg proizvodnje, svojo učinkovitost in produktivnost. Medtem ko so prizadevanja za nadaljnje zmanjšanje emisij ključnega pomena, je pomembno priznati sposobnost industrije, da proizvede več blaga in hkrati zmanjšuje relativni vpliv na okolje. Industrija ima ključno vlogo pri gospodarskem razvoju in blaginji Gorenjske, saj ustvarja delovna mesta, privablja naložbe in izboljšuje življenjski standard. Uravnoteženje rasti industrije s trajnostnimi praksami bo ključnega pomena za zagotovitev nadaljnjega gospodarskega napredka ob soočanju z okoljskimi vprašanji.
Suzana Krmelj iz LEAG je predstavila dva projekta: Trajnostno ribogojski center (TRC) v okviru programa LAS Gorenjska košarica ter projekt CEATY, ki je sofinanciran iz programa Erasmus+. V okviru projekta TRC je bil predstavljen promocijski video o trajnostnem ribogojstvu, ki ga je pripravil LEAG. Bolj podrobno je bil predstavljen projekt CEATY, katerega cilj je razvoj interaktivnega programa usposabljanja za mlade ambasadorje čiste energije. Trenutno se izvaja analiza potreb po tem usposabljanju v vključenih državah za učence, starosti od 12 do 16 let, njihove učitelje in starše. Povratne informacije bodo uporabljene za oblikovanje učinkovitega nabora orodij za ambasadorje čiste energije, ki bo ustrezal potrebam učencev in podpiral učne cilje.
V zaključku je sledila diskusija članov, ki so podprli izvajanje aktivnosti na Gorenjskem s pobudo, da se občine v večji meri angažirajo na Misiji prilagajanja podnebnim spremembam. Posebej pa so pozdravili napredek gorenjskih občin pri zmanjševanju emisij CO2, kjer so že skoraj dosegle cilj zmanjšanja emisij za 40% glede na leto 2005.
